Bela obarvanost pitne vode, ki jo natočimo v kozarec, ni posledica prekomerne koncentracije klora v vodi, kot zmotno misli večina porabnikov. Prisotnosti klora v vodi vizuelno ne moremo zaznati.
Bela obarvanost je zgolj fizikalen pojav številnih mikroskopsko majhnih zračnih mehurčkov, ki nastanejo kot posledica raztapljanja zraka v vodi, ki je pod pritiskom. Ob iztekanju vode iz pipe se pritisk sprosti, kar povzroči delno izločanje v vodi raztopljenega zraka. Če takšno belo vodo natočimo v čist kozarec, lahko že po nekaj trenutkih opazimo, da se voda v kozarcu počasi zbistri. Opazimo dvigovanje mehurčkov proti površini.

V večini vodovodnih sistemov se iz vode zaradi sprememb v tlaku in drugih vplivov izločajo v vodi raztopljene snovi in se vežejo na stene cevovodov (vodni kamen). Intenziteta izločanja raztopljenih snovi iz vode je odvisna tako od karakteristike vode, kot tudi od materiala iz katerega je vodovodna cev. Za odstranjevanje teh snovi iz vodovodnega omrežja so na najnižjih točkah vodovodnega omrežja izvedeni blatni izpusti.
Pri naglih nihanjih pritiska v ceveh se obloge vodnega kamna, ki so se skozi leta nabirale v notranjosti cevovodov, počasi luščijo ter nato delno usedajo, delno pa transportirajo z vodo do uporabnikov. Prav tako nagle spremembe pritiska dvignejo obloge, ki se z leti usedajo v cevovodu, rezultat le-tega pa je občasen pojav peska in kalne vode na vodovodnih pipah.

Rjava obarvanost vode v vodovodnem omrežju in pojav rdečkasto - rjavih sledi na umivalnikih, kadeh in podobnih mestih, kjer voda stalno izteka, je posledica prisotnosti mangana in železa v pitni vodi.
Mangan in železo se nahajata v vodi v topni obliki, ob prisotnosti kisika pa preideta v netopno obliko in se izločita v obliki usedlin, ki se nabirajo v notranjosti vodovodnih cevi, kar daje rjavo značilno obarvanost vode. Sama po sebi nista škodljiva za zdravje, vendar v večjih koncentracijah vizuelno nista zaželena. Pojav rjave vode in rdečkasto - rjavih sledi večinoma opazimo v internih vodovodnih omrežjih, kjer voda dalj časa stoji.

Poglavitni namen dezinfekcije pitne vode je preprečevanje širjenja nalezljivih bolezni, ki jih povzročajo mikroorganizmi, ki živijo in se razmnožujejo v pitni vodi. Pri sami dezinfekciji se del klora porabi za oksidacijo organskih in anorganskih snovi (mikroorganizmov, alg, idr.) v pitni vodi. Pomemben je kontaktni čas vode s klorom, ki mora trajati vsaj 30 min. Po zaključku reakcij mora voda v vodovodnem omrežju obdržati nekaj preostalega - rezidualnega klora. Prisotnost le - tega v vodi je pokazatelj uspešnosti dezinfekcije in dokaz, da je voda celo varna pred ponovno kontaminacijo. Upravljavec vodovoda koncentracijo prostega klora redno meri, saj mora v vsakem trenutku slediti predpisanim vrednostim. 

Vodovodni (hišni) priključek je del vodovoda, ki se nahaja med  sekundarnim vodovodom in napravo za merjenje pitne vode pri porabniku pitne vode. Sestavni deli vodovodnega priključek so: priključni sklop na javni vodovod (cevovod), odjemno mesto (vodomerni jašek) in obračunski vodomer. 

Vodovodni priključek ni oprema javne infrastrukture.

Na vodovod se mora priključiti vsako odjemno mesto posebej.

Priključek financira uporabnik, je v lasti lastnika stavbe, vzdržuje pa ga upravljavec vodovoda. Uporabnik plača upravljavcu izvedene storitve v skladu s tarifo za storitve vzdrževanja priključkov stavbe na sekundarni vodovod.

Kontakti

POLONA SIRK

Vodja GJS- vodja vodo-oskrbe

 

T: 07 81 64 724

M: 051 616 796

polona.sirk@komunala-sevnica.si

 

BOŠTJAN OSTROVRŠNIK

Popis vodomerov

M: 031 374 410

bostjan.ostrovrsnik@komunala-sevnica.si

 

HRIBAR MARJAN

monter vodovodnih naprav

M: 031 679 198

komunala.sevnica@siol.net

 

DEŽURSTVO   

M: 041 355 631